Zapri
2000 Maribor Betnavska cesta 116
040 884 243 info@permakulturni-institut.si

Oranje ali prekopavanje = uničevanje!

Oranje ali prekopavanje = uničevanje!

Eden najbolj markantnih prijemov ekosistemske pridelave predstavlja dejstvo, da ne orjemo, »štihamo« ali rahljamo zemljo s pomočjo frez. Ljudje so velikokrat začudeni, ko jim povemo, da pri nas ne obračamo zemlje za pripravo gredic. Enostavno si ne znajo predstavljati vrtnarjenja brez oranja in prekopavanja. 

Zakaj ne obračamo zemlje?

Vpliv oranja na okolje in kakovost naših življenj je eden izmed poglavitnih razlogov za obstoj Permakulturnega inštituta Maribor in njegovega učno demonstracijskega centra – farmice Zabojček Zdravja.

Praksa oranja sega po nekaterih podatkih že več kot 4000 let v preteklost človeštva. Posluževale so se ga velike civilizacije Mezopotamije, Egipta in Apeninskega polotoka. Do konca tega članka vam bomo poizkušali razložiti, kaj je imelo velik vpliv na propad teh civilizacij.

Oranje je na nek način pridelava po liniji najmanjšega odpora. Tehniko oranja so začela uporabljati nomadska plemena, ki so z oranjem preoblikovala gozdnato ali travniško površino, kjer se je  tisočletja ustvarjala vrhnja humusna plast.  Ko prekopljemo takšno območje pobijemo v zemlji številne žive organizme, pri tem pa se sprosti ogromno hranil, zato je prvo leto takšno območje izredno rodovitno in donosno.  Že drugo leto pade donos na polovico. Zato so se nomadska plemena nenehno selila in iskala nove rodovitne predele.

Pa poglejmo kaj naredimo z obračanjem zemlje.
  1. Sterilizacija:

Sonce je naravni sterilizator. Ko sonce posije na nezaščiteno vrhnjo plast zemlje, ki smo jo obrnili in izpostavili, je ne samo izsuši, pač pa uniči vse mikroorganizme, ki so prej živeli v globljih plasteh in ustvarjali dobre pogoje za rast rastlin.

  1. Uničevanje organizmov v tleh:

Ko se površje orje, uničujemo tudi večje organizme (razne črve), ki so ključni za ustvarjanje dobrih pogojev v tleh . Ti namreč drobijo večje kose organske materije na manjše ter jih prenašajo v globlje plasti zemlje, kjer so nato na voljo mikroorganizmom. S tem procesom se humusna plast debeli, korenine rastlin pa lahko rastejo globlje v zemljo, kar omogoča večji donos ter manjši vpliv suše na pridelek.

  1. Uničevanje strukture zemlje:

Zemlja med oranjem izgubi svojo pravo strukturo. Proces premikanja organizmov v tleh nenehno rahlja prst, njihovi izločki povezujejo delce zemlje med seboj, prav tako pa se ustvarjajo zračni kanali, ki omogočajo prehajanje zraka in vode v globlje plasti. Oranje spremeni zemljo v prah, struktura zemlje nima več zračnih kanalov, ker so organizmi v tleh uničeni ni več izločkov, ki bi držali zemeljske delce skupaj. Takšna zemlja ne zadržuje vode, dež in veter zlahka spereta in odpihneta površinske organske delce v rečne struge, čez čas se zemlja stisne, sonce povrhnjico zažge in izsuši in tako dobimo sliko njive, ki smo jo vajeni ob naših avtocestah sredi poletja. Siva, nerodovitna, posušena in razpokana prst.

  1. Začaran krog:

Po prvem ciklu oranja smo bili zadovoljni z našim doprinosom. Kako naprej? V novi sezoni se nam zdi oranje odlična rešitev, vendar najprej pomislimo kaj smo prejšnjo sezono z oranjem ustvarili, oziroma bolje rečeno uničili. Uničili smo strukturo zemlje, zato ima zemlja manjšo vodno kapaciteto (potrebno je več zalivati), uničili smo organizme ki skrbijo za vzpostavitev strukture v zemlji in skrbijo za dostopnost hranil rastlinam (potrebno je gnojenje, običajno z umetnimi gnojili), erozija je sprala preostanke humusne plasti, zato so naše reke obarvane rjavo. Zaradi katastrofalne strukture zemlje se je le ta v mrtvem delu sezone še bolj zbila, zato jo je sedaj potrebno še bolj rahljati. Ker rastline več ne dobijo vseh hranil, ki so potrebne za njihov pravilni razvoj in stabilni imunski sistem, so bolj dovzetne za bolezni in škodljivce, zato je potrebno začeti škropiti (običajno s fitofarmacevtskimi sredstvi). Tako pridelana hrana ne vsebuje zgolj strupov, pač pa NE vsebuje vseh hranilnih snovi. Organizmi s svojimi procesi naredijo snovi dostopne rastlinam. Če organizmov v tleh ni, potem elementi, ki jih rastlina potrebuje za popolno rast, niso dostopni koreninskemu sistemu in naša živila ne vsebujejo vsega, kar bi morala. Posredno tako tudi mi ne dobimo vsega, kar bi naše telo potrebovalo.

In ustvarili smo začaran krog nenehnega oranja, škropljenja, gnojenja… iz katerega brez pravilne izobrazbe in spremembe miselnosti težko izstopimo.

Ima pa oranje še večji negativni vpliv na naša življenja kot slaba kakovost živil. 

Največ izpustov ogljika v atmosfero povzroča prav agronomija z oranjem. Obračanje zemlje namreč ogljik, ki je gradnik vseh živih bitji vključno z rastlinami, postane dostopen atmosferi in prične se kemijska reakcija, ki omogoči ogljiku da pobegne v ozračje. Po nekaterih podatki bi naj oranje povzročalo med 30% in 50% celotnega onesnaženja ozračja. To je več kot celotna svetovna industrija skupaj.

Oranje nima vpliva zgolj na kakovost živil, ki jih jemo, pač pa ima močan vpliv na okolje kjer živimo in na zrak, ki ga dihamo.

Ekosistemska pridelava na farmici Zabojček Zdravja je dokaz iz prve roke, da prekopavanje in oranje ni potrebno in da se kakovost tako tal, kot pridelka brez obračanja zemlje zgolj povečuje. Za primer lahko damo pragozdove, ki se jih človek še ni dotaknil. Takšnega gozdnega sistema noben ne prekopava, živali pa kljub temu živijo v izobilju. Glede na to, da se je narava razvijala več milijard let, se lahko mi od nje naučimo več, kot pa se lahko narava od nas. Zato jo dajmo poslušati in opazovati, ter posnemati njene vzorce. 

Dodaj komentar

Your email address will not be published. Required fields are marked *