Zapri
2000 Maribor Betnavska cesta 116
040 884 243 info@permakulturni-institut.si

PERMAKULTURA

Oče permakulture je Avstralec  Bill Mollison, ki je oblikoval temelje permakulture že leta 1974. Samo besedo je skoval iz besed permanentno in agrikultura oziroma permanentno in kultura. Permakultura ne obsega samo agronomije, temveč tudi trajnostno kulturo.

Permakultura je znanost načrtovanja trajnostnih sistemov. Je zavestno načrtovanje in vzdrževanje kmetijsko produktivnih ekosistemov, ki imajo raznolikost, stabilnost in vzdržljivost naravnih ekosistemov. Je harmonična integracija pokrajine z ljudmi, ki jim na trajnosten način nudi hrano, energijo, zatočišče in druge tako materialne kot nematerialne potrebe. Brez trajnostnih agronomskih sistemov ne moremo imeti stabilne družbe.

Permakulturni načrt je sistem sestavljanja shematičnih, materialnih in strateških komponent v vzorec, ki služi za dobrobit življenja v vseh pogledih.

Permakultura ima filozofijo: raje soustvarjaj z naravo, kot da deluješ proti njej! Raje dolgo in premišljeno opazuj, kot da dolgo in nepremišljeno deluješ. Raje glej na sistem v vsej njegovi funkciji, kot pa da želiš izločiti en donos tega sistema, in dovoli sistemu, da ti pokaže svojo evolucijo.

V permakulturi se poudarja načelo sodelovanja in ne konkurenčnosti.

Permakultura temelji tudi na etičnih načelih in vrednotah, ki so v današnjem svetu pogosto spregledane ali pozabljene. Najpomembnejše med njimi so:

  • Skrb za Zemljo, njenih živih in neživih sistemov. Središče je življenjska etika. Vsa živa bitja imajo višjo vrednost.

  • Skrb za ljudi. Ljudje so center permakulturnega sistema. Če lahko sami poskrbimo za svoje osnovne potrebe, nam ni treba sodelovati v obsežnem uničevanju Zemlje.

  • Vračilo viškov v prvi dve etični načeli. Ko imamo zadoščene svoje osnovne potrebe in smo si po najboljših zmožnostih uredili svoja domovanja, lahko razširimo svoj vpliv in priskočimo na pomoč drugim, da bi tudi oni dosegli to, kar mi že imamo.

S pomočjo permakulturnega načrtovanja lahko vzpostavimo zelo produktivne kmetijske ekosisteme na manjšem območju, kot ga uporablja agronomija danes. S tem bi lahko vrnili preostanek neuporabljenih območij v naravne ekosisteme in pričeli z rehabilitacijo svojega Planeta.

Direktiva permakulture: edina etična odločitev je, da sprejmemo odgovornost za svoj obstoj in obstoj naših otrok. Naredimo to zdaj!