IZHODIŠČA PROJEKTA: Glede na naravne danosti in podporo kmetijske politike ima Slovenija odlične možnosti za sonaravne načine kmetovanja, kljub temu pa z 10 % deležem kmetijskih površin za tovrstne načine kmetovanja in s 5 % deležem t.i. ekoloških kmetij znatno zaostaja za vodilnimi državami v EU – med njimi vodi Avstrija z več kot 24 % kmetijskih površin za te namene in z več kot 21% ekoloških kmetij. Kot posledici povečevanja osveščenosti slovenskih potrošnikov in smernic mednarodnih organizacij postajata oskrba z zdravimi kmetijskimi pridelki ter zagotovitev neoporečnosti naravnega okolja pomembna cilja kmetijske politike tudi v Sloveniji. Kljub temu pa obseg in rast t.i. sonaravnega kmetovanja v Sloveniji, v primerjavi z vodilnimi evropskimi državami na tem področju, znatno zaostajata. Razloge za takšno stanje je mogoče iskati na strani ponudnikov, ki postopkov tovrstne pridelave ne poznajo dovolj dobro in se niso pripravljeni preusmeriti od konvencionalnih na alternativne načine pridelave, ter na strani povpraševalcev, ki ne poznajo dovolj dobro podrobnosti o prednostih tovrstnih pridelkov, s čimer težko ocenijo razmerje med vrednostjo in ceno tovrstnih nakupov. V odvisnosti od nadaljnjega osveščanja pridelovalcev in potrošnikov kmetijskih pridelkov ter podpore oblikovalcev ekonomske politike preusmeritvam kmetijskih gospodarstev od konvencionalnih na sonaravne oz. trajnostne načine kmetijske pridelave se bodo tudi v Sloveniji povečali število kmetij, obseg kmetijskih površin, število preusmeritev v načinih kmetovanja in ponudba oz. oskrba s kmetijskimi pridelki iz sonaravnih načinov pridelave. Povečala se bo tudi samooskrba s pridelki iz sonaravnega kmetovanja, kar bo imelo ugodne učinke na ekonomsko, okoljsko in družbeno dimenzijo razvoja Slovenije. Ekosistemska kmetijska pridelava, kot oblika sonaravnega kmetovanja, se približuje delovanju naravnih ekosistemov. Tovrstni nadstandardni način pridelave prispeva k višjim količinskim donosom, pridelana hrana pa je z bogato prehransko vrednostjo ter visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov kvalitetnejša. Zaradi specifičnosti priprave prsti, neuporabe monokultur, umetnih gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev ekosistemski način pridelave hrane nima negativnih učinkov na zemljo, zrak, vodo in zdravje potrošnika.

PROBLEM PROJEKTA: Problem, ki ga obravnavamo v projektu je, da PI Maribor, katerega poslanstvo je s storitvami ozaveščanja, izobraževanja in svetovanja na področju ekosistemskega kmetovanja in permakulturnega načrtovanja ter prodajo pridelkov iz ekosistemske pridelave promovirati vrednote trajnostnosti na področjih pridelave hrane, gradnje, upravljanja z energetskimi in vodnimi viri ter odpadki, z različnimi javnostmi in potrošniki komunicira necelovito in nenačrtno. S ciljem višje učinkovitosti na tem področju (doseg vseh ciljnih skupin s primernimi sporočili ter sledenje njihovi odzivnosti) potrebuje analitične podlage, vsebinsko opredelitev vseh potrebnih elementov promocije ter dolgoročne usmeritve na tem področju.

KLJUČNI CILJI PROJEKTA: Ključni cilji projekta so bili: (1) opredeliti temeljne razlike med t.i. ekosistemsko pridelavo v primerjavi z drugimi vrstami kmetijske pridelave; (2) opredeliti značilnosti in pomen aktivnosti permakulturnega načrtovanja; (3) izvesti analizo vsebnosti hranilnih vrednosti v vzorcih pridelkov iz ekosistemske pridelave in drugih načinov pridelave; (2) izvesti anketo o izkušnjah in izzivih kmetijske pridelave na vzorcu pridelovalcev; (3) izvesti anketo o zadovoljstvu s pridelki iz ekosistemske pridelave na vzorcu odjemalcev; (4) analizirati rezultate obeh anket s ciljem izboljšanja izvedbe aktivnosti Permakulturnega inštituta Maribor ter osveščanja posameznikov o pomenu ekosistemske pridelave in permakulturnega načrtovanja; (5) proučiti obstoječo promocijo aktivnosti Permakulturnega inštituta Maribor; (6) opredeliti ciljne skupine, kanale in medije komuniciranja ter oblikovati izhodišča promocije aktivnosti PIM; (7) pripraviti promocijska gradiva (zloženka, plakat, animacija) za izbrane opredeljene ciljne skupine odjemalcev in uporabnikov.
Vprašalnik za odjemalce
Vprašalnik za pridelovalce
Promocijska gradiva

Za vsebine projekta je odgovorna Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru kot nosilka
projekta. Vsebine so del projekta Promocija ekosistemskega kmetovanja in permakulturnega
načrtovanja, ki sta ga v sklopu programa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem –
Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020 za študijski leti 2018/2019 in
2019/2020 sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in
Evropska unija iz Evropskega socialnega sklad