Samostojni projekti:

PD projekt PLASMA GRAIN

Konzorcij 8 podjetij je uspešno kandidiral na Javnem razpisu DEMO PILOTI II 2018, katerega namen je
dodelitev spodbud razvojnim in inovacijskim dejavnostim za izvedbo pilotnih/demonstracijskih
projektov, s katerimi se bo dosegalo skrajšanje časa od ideje do trga, pridobitev referenc ter krepitve
konkurenčnega položaja podjetij in njihovega pozicioniranja v obstoječih in novih verigah vrednosti ter
povečanje naložb zasebnega sektorja v razvoj in inovacije.
Namen projekta PLASMA GRAIN je aplicirati metodo plazemske obdelave v postopek obdelave
(razkuževanja) semen/zrnja, kar na globalnem nivoju predstavlja nov mejnik v agroživilstvu. Aktivnosti
projekta so porazdeljene v 2 sklopa: eksperimentalni razvoj mobilnega plazemskega reaktorja ter
transparentna demonstracija plazemske obdelave žit in stročnic v realnem okolju in neposredno na njivi.
Konzorcijski partnerji: INTERKORN d.o.o. (vodilni partner), ŽIPO Lenart d.o.o., BIJOL d.o.o., POLIGRAM
d.o.o., PI Maribor, so.p., INDUKTIO d.o.o., SIBRO d.o.o., FlawlessCode, d.o.o. 

 

PROMOCIJA EKOSISTEMSKEGA KMETOVANJA IN PERMAKULTURNEGA NAČRTOVANJA - PROEKOS (projekt ŠIPK 2020)

IZHODIŠČA PROJEKTA: Glede na naravne danosti in podporo kmetijske politike ima Slovenija odlične možnosti za sonaravne načine kmetovanja, kljub temu pa z 10 % deležem kmetijskih površin za tovrstne načine kmetovanja in s 5 % deležem t.i. ekoloških kmetij znatno zaostaja za vodilnimi državami v EU – med njimi vodi Avstrija z več kot 24 % kmetijskih površin za te namene in z več kot 21% ekoloških kmetij. Kot posledici povečevanja osveščenosti slovenskih potrošnikov in smernic mednarodnih organizacij postajata oskrba z zdravimi kmetijskimi pridelki ter zagotovitev neoporečnosti naravnega okolja pomembna cilja kmetijske politike tudi v Sloveniji. Kljub temu pa obseg in rast t.i. sonaravnega kmetovanja v Sloveniji, v primerjavi z vodilnimi evropskimi državami na tem področju, znatno zaostajata. Razloge za takšno stanje je mogoče iskati na strani ponudnikov, ki postopkov tovrstne pridelave ne poznajo dovolj dobro in se niso pripravljeni preusmeriti od konvencionalnih na alternativne načine pridelave, ter na strani povpraševalcev, ki ne poznajo dovolj dobro podrobnosti o prednostih tovrstnih pridelkov, s čimer težko ocenijo razmerje med vrednostjo in ceno tovrstnih nakupov. V odvisnosti od nadaljnjega osveščanja pridelovalcev in potrošnikov kmetijskih pridelkov ter podpore oblikovalcev ekonomske politike preusmeritvam kmetijskih gospodarstev od konvencionalnih na sonaravne oz. trajnostne načine kmetijske pridelave se bodo tudi v Sloveniji povečali število kmetij, obseg kmetijskih površin, število preusmeritev v načinih kmetovanja in ponudba oz. oskrba s kmetijskimi pridelki iz sonaravnih načinov pridelave. Povečala se bo tudi samooskrba s pridelki iz sonaravnega kmetovanja, kar bo imelo ugodne učinke na ekonomsko, okoljsko in družbeno dimenzijo razvoja Slovenije. Ekosistemska kmetijska pridelava, kot oblika sonaravnega kmetovanja, se približuje delovanju naravnih ekosistemov. Tovrstni nadstandardni način pridelave prispeva k višjim količinskim donosom, pridelana hrana pa je z bogato prehransko vrednostjo ter visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov kvalitetnejša. Zaradi specifičnosti priprave prsti, neuporabe monokultur, umetnih gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev ekosistemski način pridelave hrane nima negativnih učinkov na zemljo, zrak, vodo in zdravje potrošnika.

PROBLEM PROJEKTA: Problem, ki ga obravnavamo v projektu je, da PI Maribor, katerega poslanstvo je s storitvami ozaveščanja, izobraževanja in svetovanja na področju ekosistemskega kmetovanja in permakulturnega načrtovanja ter prodajo pridelkov iz ekosistemske pridelave promovirati vrednote trajnostnosti na področjih pridelave hrane, gradnje, upravljanja z energetskimi in vodnimi viri ter odpadki, z različnimi javnostmi in potrošniki komunicira necelovito in nenačrtno. S ciljem višje učinkovitosti na tem področju (doseg vseh ciljnih skupin s primernimi sporočili ter sledenje njihovi odzivnosti) potrebuje analitične podlage, vsebinsko opredelitev vseh potrebnih elementov promocije ter dolgoročne usmeritve na tem področju.

KLJUČNI CILJI PROJEKTA: Ključni cilji projekta so bili: (1) opredeliti temeljne razlike med t.i. ekosistemsko pridelavo v primerjavi z drugimi vrstami kmetijske pridelave; (2) opredeliti značilnosti in pomen aktivnosti permakulturnega načrtovanja; (3) izvesti analizo vsebnosti hranilnih vrednosti v vzorcih pridelkov iz ekosistemske pridelave in drugih načinov pridelave; (2) izvesti anketo o izkušnjah in izzivih kmetijske pridelave na vzorcu pridelovalcev; (3) izvesti anketo o zadovoljstvu s pridelki iz ekosistemske pridelave na vzorcu odjemalcev; (4) analizirati rezultate obeh anket s ciljem izboljšanja izvedbe aktivnosti Permakulturnega inštituta Maribor ter osveščanja posameznikov o pomenu ekosistemske pridelave in permakulturnega načrtovanja; (5) proučiti obstoječo promocijo aktivnosti Permakulturnega inštituta Maribor; (6) opredeliti ciljne skupine, kanale in medije komuniciranja ter oblikovati izhodišča promocije aktivnosti PIM; (7) pripraviti promocijska gradiva (zloženka, plakat, animacija) za izbrane opredeljene ciljne skupine odjemalcev in uporabnikov.
Vprašalnik za odjemalce
Vprašalnik za pridelovalce
Promocijska gradiva

Za vsebine projekta je odgovorna Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru kot nosilka
projekta. Vsebine so del projekta Promocija ekosistemskega kmetovanja in permakulturnega
načrtovanja, ki sta ga v sklopu programa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem –
Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020 za študijski leti 2018/2019 in
2019/2020 sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in
Evropska unija iz Evropskega socialnega sklad.

 

PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2014 -2020
Naziv aktivnosti: Ekološko kmetovanje (ukrep 11)

Cilji: Spodbuditi kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega načina kmetovanja

Pričakovani rezultati: Prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh.

PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2014 -2020
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)

Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).

Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Izgradnja trajnostnega sadnega gozda po permakulturnih načelih za vzpostavitev izgubljenih habitatov in dviga biodiverzitete

Naziv projekta: Izgradnja trajnostnega sadnega gozda po permakulturnih načelih za vzpostavitev izgubljenih habitatov in dviga biodiverzitete (akronim: Trajnostni sadni gozd)

Akronim: TRAJNOSTNI SADNI GOZD

Povzetek projekta: Permakulturni inštitut Maribor je na javnem razpisu pridobil sredstva za delno financiranje projekta Trajnostni sadni gozd. Naložba omogoča opozarjanje na človeku in naravi škodljive kmetijske prakse ter omogoča praktični prikaz ter širitev znanja o za okolje blagodejnih kmetijskih praksah z upravičenim hektarskim donosom.

Cilji projekta: Vzpostavitev trajnostnega sadovnjaka po permakulturnih načelih v 9 mesecih na 0,5 ha površine. Prikaz vzpostavitve trajnostnih nasadov v obliki učnega materiala za prenos znanja na konvencionalne pridelovalce za zmanjšanje negativnega vpliva pridelave na okolje (izdelava promocijskega materiala in izvedba 4 delavnic). Ustvariti habitate za širok spekter živalskih vrst (vodni habitati, kopni habitati, ptičja gnezdišča) ter povečati biodiverziteto. Razširitev spektra prodajnih izdelkov. Odpreti in zadržati eno delovno mesto. Povečati ozaveščenost prebivalstva o ekosistemski pridelavi.

Glavne dejavnosti projekta: Na 0,5 ha velikem zemljišču bomo regenerirali zapuščeno in zaraslo površino z zasaditvijo trajnostnega sadnega gozda. Izgradili bomo terase ter jih zasadili z različnimi sadjenosnimi rastlinami. Na robu zemljišča bomo zasadili vetrno zaščito v obliki mejice. Po zemljišču bomo razporedili dodatne habitatne tipe in gnezdilnice v namen povečanja biodiverzitete zemljišča in okolice. Izvajali bomo različne praktične delavnice, skozi katere bomo podučili udeležence o pomembnosti zdravih ekosistemov in o zamenjavi nam ter okolju škodljivih kmetijskih praks s praksami, ki imajo pozitiven vpliv na naravo in družbo.

Pričakovani rezultati projekta: Popolna prenova zaraščenih in zapuščenih ter neizrabljenih površin v kompleksno celoto (regeneracija 0,5 ha površine). 1 novo delovno mesto. Sklop predavanj in postavljena infrastruktura za izvedbo nadaljnih izobraževanj. Povečana ponudba produktov. Promocijski paket za predstavitev novonastalega trajnostnega sadnega gozda.

Za vsebino je odgovoren Permakulturni inštitut Maribor. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vabila:

Doživljajska kmetija za zdrav življenjski slog

Naziv projekta: Doživljajska kmetija za zdrav življenjski slog

Akronim: SONČNI RAJ

Povzetek projekta: Doživljajska kmetija SONČNI RAJ bo prizorišče aktivnega in duhovno bogatega življenja na kmetiji. Obiskovalci bodo preko novih ureditev in programov navezovali stik z naravo in energijami iz vesolja. Spoznavali bodo pomen biodiverzitete za kmetijstvo in trajnostno proizvodnjo lastne kakovostne hrane in preproste tehnike krepitve duha ter tako razvili zdrav in kakovosten življenjski slog.

Cilji projekta: Povečanje št. novih programov za zdrav življenjski slog in preživljanje prostega časa v naravnem okolju. Vzpostavitev informacijske infrastrukture na doživljajski kmetiji – 5 učnih tabel. Povečanje št. novih programov za doživljanje dediščine in ekosistemskih storitev. Povečanje manjše infrastrukture za boljšo interpretacijo in ohranjanje naravne dediščine. Povečanje prodaje izdelkov. Povečanje števila dogodkov na doživljajski kmetiji

Glavne dejavnosti projekta: Dobava material za kemčko lopo in izvedba delavnic naravne gradnje. Dobava materiala za čebelnjak in izvedba delavnic tradicionalne gradnje. Ureditev doživljajske učne poti s petimi učnimi tablami. Izdelava promocijskega filma operacije. Nova zaposlitev/delo na operaciji – priprava 5 novih programov za duhovno rast. Prispevek v naravi/delo – Vodenje in koordinacija projekta. Delo na projektu – Priprava izobraževalnih programov, tekstov za učne table in vsebine za tisk brošure. Delo na projektu – Izdelava načrta trajnostnega permakulturnega Sistema kmetije.

Pričakovani rezultati projekta: Štiri nove infrastrukturne ureditve za izboljšanje doživljanja narave in preživljanje prostega časa: 2 naravno grajena objekta (kmečka lopa in čebelnjak), novo doživljajsko učno pot s petimi učnimi tablami, leseno razgledno ploščad. 1 vodnik po doživljajski kmetiji v slovenskem jeziku. 5 izobraževalnih delavnic o naravni gradnji. 5 programov za doživljanje narave. 5 programov za duhovno rast. 1 načrt permakulturnega trajnostnega upravljanja kmetije. 1 promocijski film operacije »SONČNI RAJ«. Z dejavnostmi bo motivirala obiskovalce za lastno trajnostno življenje. Doživljajska kmetija bo s pomočjo operacije povečala možnosti sprejemanja ljudi (20% na leto), ponudila bo več storitev uporabnikom (za 20%).

Za vsebino je odgovorno Posestvo SONČNI RAJ. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Simpozij Novo bogastvo

Cilj pilotnega projekta Prehrana za prihodnost je zagotoviti kakovostno hrano za najranljivejšo skupino – to je otroke v vrtcih. Zavedamo se, da zaposleni v javnih ustanovah želijo za svoje varovance najboljše, vendar pa jih pri nabavi kvalitetnejše hrane omejuje sistem javnega naročanja in pomanjkanje finančnih sredstev. Odločili smo se, da na tem področju spodbudimo javno razpravo s področja hrane, bivanja in zdravja. Vsem, ki vam je pomembno vaše zdravje in zdravje vaših bližnjih vabimo k sodelovanju in podpori pilotnega projekta Prehrana za prihodnost.

S podporo v obliki donacij bomo lahko zagotovili dodatna sredstva za nabavo visoko kakovostne, ekosistemske ali vsaj ekološko pridelane hrane za naše otroke v vrtcih. Naša želja je, da bi zdravo in kakovostno hrano lahko jedli vsi otroci v vseh slovenskih vrtcih. V pilotnem projektu smo lahko povabili k sodelovanju le določeno število vrtcev, zato so v prvi fazi vključeni vrtci iz Maribora, ki skupaj z nami že omogočajo otrokom ekosistemsko pridelano hrano.