Nature keeper
Naravi prijazen rastlinjak je močno povezan z začetki Permakulturnega Inštituta Maribor. Na učno-demonstracijskem centru v Mariboru je bil to prvi projekt, ki je bil v celoti zasnovan in sprojektiran ter postavljen s strani Permakulturnega inštituta. Nadaljnji razvoj in komercializacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija preko evropskega sklada za regionalni razvoj.
Prvi prototip:
Rastlinjak je iz lesene konstrukcije širine 4,5m in dolžine 12m. Zasnovan je tako, da se lahko dolžina rastlinjaka poljubno prilagaja potrebam, saj je potrebno zgolj dodajati rebra rastlinjaka. Rebra stojijo 1 m oddaljena druga od druge in so narejena iz lesenih desk, ki jih povezujejo tako lesni vijaki kot žičniki. Diagonalne in prečne povezave skrbijo, da se konstrukcija ne zvija in niha v primeru močnih vetrov.
Dvojna folija, narejena posebej za rastlinjake, skrbi da se vmes vpihuje zrak, ki nudi izoliranost v mrzlih dneh, ter daje konstrukciji dodatno trdnost. Senzor tlaka uravnava pritisk vpihovanja zraka in avtomatsko vklaplja ventilator po potrebi, kar močno zmanjša porabo električne energije.
Odpiranje stranic je možno do cca. 1 m višine. Prav tako so za zračenje ugodna dvokrilna vrata, ki omogočajo nemoten dostop z vrtnarskim orodjem in manjšimi delovnimi stroji do obdelovalne površine.
Prvi prototip je bil testiran tri sezone in vse vremenske teste prestal brezhibno. Močan veter, večji nalivi, majhna toča ter debela snežna odeja mu niso morali do živega, zato se je porodila ideja po komercializaciji našega produkta.
Drugi prototip:
Skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom sedaj razvijamo drugo fazo rastlinjaka. V prvem obdobju testiranja se je namreč nabralo nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo nadaljnji razvoj odpravil.
Medtem ko bo dvojna folija ostala, bomo pod njo dodali še insektno mrežo, ki bo preprečevala vstop nezaželenih insektov v rastlinjak, kar bo zmanjšalo potrebo po uporabi pesticidov (za tiste, ki si ne želijo pridelovati na trajnostni način).
Celotna konstrukcija bo izdelana s pomočjo CNC razreza, kar pomeni, da bodo posamezni deli sestavljivi kot lego kocke. Povečana debeline lesne konstrukcije bo poskrbela za manj dela pri postavljanju, saj bodo lahko rebra postavljena na razdalji 1,5 m.
Tako obe foliji kot tudi insektna mreža bo mogoče zaviti do vrha rastlinjaka. S tem bomo omogočili boljšo zračnost in zmanjšali vpliv temperaturnih šokov na rastline, ki jih slabo prenašajo. Prav tako bo s tem omogočen lažji dostop do notranjosti rastlinjaka iz strani.
V tej fazi bomo testirali tudi pasivni ogrevalni sistem. Koncept bo vključeval dve rešitvi, ki se bosta dopolnjevali:
Ogrevanje tal s kompostnim kupom: rešitev je bila že delno testirana na rastlinjakih prvega prototipa in z gotovostjo lahko trdimo, da je rešitev učinkovita in okolju prijazna ter omogoča trojno korist. Med kompostiranjem biomase se namreč odvija razgradnja le te v humus s pomočjo mikroorganizmov. Med razgradnjo se sprošča toplota, ki jo koristno uporabimo za ogrevanje rastlinjaka. Prav tako se med razgradnjo sprošča ogljikov dioksid, ki je nujno potreben za fotosintezo. Povečanje koncentracije ogljikovega dioksida v rastlinjaku pomenijo višje donose. Trajanje delovanja kompostnega kupa je odvisna od njegove sestave in velikosti. Po končanem delovanju kompostnega kupa pa dobimo še zelo kvaliteten humus.
Toplotna baterija: druga rešitev je shranjevanje dnevnega toplotnega viška v zemljo in vračanja shranjene toplote nazaj v rastlinjak ponoči. Rastlinjak je namreč okoli zemlje izoliran z izolativnim materialom cca. 100 cm pod površjem. To nam omogoči, da služijo tla rastlinjaka kot toplotna baterija, ki se čez dan segreva, ponoči pa oddaja akumulirano toploto nazaj v prostor.
Tretja faza:
V tretji fazi razvoja se bomo posvetili še avtomatizaciji:
Dvigovanje stranic glede na notranjo temperaturo
Ogrevanje in skladiščenje toplote v odvisnosti od zunanjih razmer
Avtomatsko zalivanje glede na vlažnost tal in okolja
Vizualni dostop iz prenosnih naprav do notranjosti rastlinjaka
Produkt bo po končanem testiranju na voljo tistim, ki doma ne želijo zgolj rastlinjaka, ki jim bo omogočal bolj nadzorovane pogoje gojenja rastlin, pač pa jim je pomemben tudi izgled in trajnostna naravnanost energetskih rešitev, ter pridelava domačih pridelkov tudi v hladnejših zimskih dneh.
Rastlinjak bo opremljen z navodili za postavitev, kot tudi kako najučinkovitejše izkoristiti prostor v njem ter po principih ekosistemske pridelave vzgojiti neoporečne, zdrave produkte iz domačega vrta v vseh letnih časih.
Deli vsebino s prijatelji na socialnih omrežjih: